APDEJT.si

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

V Novem mestu se je zgodil grozljiv incident, v katerem je moški umrl po brutalnem pretepu. Po poročanju je oče prišel v Novo mesto, da bi pomagal svojemu sinu. Posnetek pretepa, ki se je zgodil v noči med četrtkom in petkom v Rozmanovi ulici, je pretresel javnost. Moški je bil hudo poškodovan in je kasneje umrl.

Po smrti 48-letnega moškega, ki je bil pretepen v Novem mestu, sta slovenska ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odstopila s svojih položajev. Premier Robert Golob je sprejel njuni odstopni izjavi. Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta obsodila nasilje.

Slovenska vojska bo od danes skupaj s policijo nadzirala državno mejo. Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, ki omogoča, da vojska pomaga policiji pri varovanju meje zaradi poslabšanja varnostnih razmer na jugovzhodu države. Policija bo medtem reševala situacijo v Novem mestu.

Slovenska vojska se je pridružila policiji pri varovanju državne meje, potem ko je vlada aktivirala 37. člen Zakona o obrambi. Do 40 pripadnikov vojske bo pomagalo pri varovanju, s čimer se želi razbremeniti policijo, da bi se lahko osredotočila na druge naloge.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Ukrajinski partizani so izvedli izvidniško operacijo v objektih ruskih specialnih služb FSB v okupiranem Sevastopolu na Krimu, ki jih imenujejo "možgani okupatorja". Gibanje Atesh poroča, da je osvoboditev Krima vsak dan bližje. Prav tako je bil raziskan strateški center za elektronsko bojevanje v Sevastopolu, ki zagotavlja zaščito ruskim ladjam, obalnim obrambnim sistemom in letalom.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zaveznike v "koaliciji voljnih", da okrepijo ukrajinske zmogljivosti orožja dolgega dosega, s čimer naj bi pritisnili na Rusijo za pogajanja o končanju vojne. Hkrati pa ukrajinska prostovoljka Marija Berlinska opozarja, da ukrajinska fronta razpada in da lahko Oružane sile Ukrajine izgubijo ključna mesta, kot so Pokrovsk, Pavlograd, Volnjansk, Zaporožje, Dnjepropetrovsk, Sumi in Harkov. Zelenski se je v Londonu zahvalil evropskim voditeljem za podporo in poudaril, da Rusija izkorišča mraz kot orožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

Izraelska letala so izvedla več napadov na mesto Gaza, potem ko je Netanjahu ukazal vojski, naj izvede "intenzivne napade" na Hamas zaradi domnevnih kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Hamas trdi, da ostaja zavezan premirju, vendar priznava težave pri iskanju trupel izraelskih ujetnikov.